Updated oktober 2026 · ranked by our popularity score (searches, visits and orders for each work) · 354 works by André Derain in our catalogue
Povzetek
bathers (1907) is recorded as the most famous painting of André Derain. London Bridge (1906) and Charing Cross from sw (1906) occupy the second and third entries. Of the 354 works by André Derain recorded in the catalogue, the 100 best known are listed below, each entry with its date, the holding museum and a note on the work.
To stand before André Derain's Bathers is to step directly into the exhilarating heart of the early twentieth century art revolution. This painting, executed in 1907, is not merely a depiction of figures by water; it is a pure explosion of color and emotion rendered through the lens of Fauvism. The very air around the canvas seems charged with the energy of bold pigment. Derain, a key figure alongside Henri…
In the heart of 1906, a revolution was unfolding on canvas, and André Derain was one of its most daring architects. His masterpiece, London Bridge, is far more than a mere architectural study; it is a visceral explosion of emotion captured through the lens of Fauvism. While the London fog is traditionally associated with muted greys and somber tones, Derain defies the atmospheric reality of the Thames to present a…
Charing Cross from SW: A Fauvist Symphony of London André Derain’s “Charing Cross from SW” isn't merely a depiction of a London landmark; it’s an explosion of feeling, a vibrant declaration of the Fauvist movement at its peak. Painted in 1906, this artwork captures a bustling scene along the Thames, dominated by the iconic Charing Cross bridge, yet rendered through a lens entirely unique to Derain's revolutionary approach to color…
To stand before André Derain’s Landscape at L'Estaque is not merely to observe a scene; it is to be enveloped by a burst of pure, unadulterated chromatic energy. Painted in 1906, this oil on canvas stands as a vibrant manifesto of the Fauvist movement—a style that dared to liberate color from the shackles of mere description. Here, the natural world of L'Estaque is rendered not with photographic accuracy, but with…
To gaze upon André Derain's Hyde Park is to step directly into the effervescent heart of early 20th-century Parisian life. This painting, executed in 1906, is far more than a mere depiction of an afternoon stroll; it is a vibrant celebration of modern leisure captured through the revolutionary lens of Fauvism. The scene unfolds with an almost palpable energy—a tapestry woven from bold color and dynamic movement. We see figures…
The artwork titled The Turning Road, L'Estaque - (129.5x195) was painted by André Derain. This work was created in 1906. The subject matter is situated in L'Estaque, a location in southern France that has since been subsumed by the city of Marseille.
To stand before André Derain’s "Cypresses" is to step directly into the vibrant heart of early twentieth-century French modernism. This captivating oil-on-panel, dating from 1907, is far more than a mere depiction of a landscape; it is an explosion of color and emotion captured by an artist at the zenith of his revolutionary period. The scene unfolds with a profound sense of natural grandeur: a field dotted with resilient pine…
To stand before André Derain’s Portrait of Madame Paul Guillaume with a large hat is to step directly into the vibrant, charged atmosphere of an early twentieth-century artist's studio. This painting is far more than a mere likeness; it is a meditation on creativity itself. The subject, seated amidst the beautiful chaos of artistic tools—canvases leaning against unseen supports, palettes bearing the ghosts of color—commands our attention with a serene…
André Derain’s “Drying the Sails,” painted in 1905, isn't merely a depiction of a harbor scene; it’s an explosion of color and emotion—a quintessential embodiment of the Fauvist movement. Born from a confluence of artistic influences and a desire to break free from traditional representation, this painting captures a fleeting moment on the French coast, imbued with a raw energy that continues to resonate with viewers today. Derain, alongside Henri…
In the annals of modern art, few moments capture the raw, unbridled energy of a revolution quite like André Derain’s Mountains at Collioure. Painted during the feverish summer of 1905, this masterpiece serves as a vibrant manifesto of the Fauvist movement, a period when color was liberated from the shackles of reality to serve the needs of pure emotion. As one gazes upon this canvas, the eye is immediately swept…
Effect of Sun on the Water, London1906
12
Still Life on the Table1904
13
Harbour of Collioure1905 · Staatsgalerie Stuttgart
14
Black Scarf1935
15
Houses of Parliament at Night, London1906 · Metropolitanski muzej umetnosti
16
Landscape (Blue)1906
17
Landscape near Chatou1904
18
Landscape at Collioure1905
19
The Dance1906
20
Still Life with Fruit1940 · Harris Museum - Art Gallery
21
Cassis
22
Road to Castel Gandolfo
23
Music1904
24
The Houses of Parliament and Westminster Bridge1906
25
Head of a Young Woman1923 · Statens Museum For Kunst
26
Sorrowful Landscape1946
27
Landscape at Cadaques1913
28
Collioure1905
29
Jane keeping an apple1938
30
Martigues1908
31
Harlequin1923 · Statens Museum For Kunst
32
Sitting Female Model, Semi-Nude1933 · Statens Museum For Kunst
33
Boy's Head1914 · Statens Museum For Kunst
34
Portrait of Lucien Gilbert1906
35
The Two Sisters, Statens Museum för Kunst, Cope1913 · Statens Museum For Kunst
36
Landscape near Chatou1904
37
The beautiful model1923
38
Fishing Boats, Colioure1905 · Metropolitanski muzej umetnosti
39
View from the window (The Calvary)1912 · Kunstmuseum Basel
40
Knight on a white horse
41
Boats at Colliure
42
The Lighthouse at Collioure1905 · Musée d’Art Moderne de la Ville de Paris
43
Nude with Folded Arms1924 · Statens Museum For Kunst
44
Golden age1940
45
Madame Matisse in a Kimono1905
46
The Gavotte1906
47
Portrait of Iturrino, Musée National d'Art Mode1914
48
The Gypsy1926 · Musée d’Art Moderne de la Ville de Paris
49
Portrait of Madame Derain1923 · Statens Museum For Kunst
50
Head of a Woman1923 · Gothenburg Museum of Art
51
Nude1923
52
Head of a Girl With Black Hair (Femme avec cheveux noir) from Metamorphoses1927
53
Dikran G. Kelekian1924
54
Rita van Leer1928
55
Marie Harriman1935
56
Fishing Boats, Collioure1905 · MoMA - Muzej moderne umetnosti
57
Landscape1907
58
Still Life with Pipe1911 · Statens Museum For Kunst
59
Pinewood near Sausset-les-Pins1913 · Statens Museum For Kunst
60
Le Phare de Collioure
61
The Last Supper1911 · Art Institute of Chicago
62
Jeune Fille
63
Woman in a Chemise
64
Martigues Landscape1908
65
The road1932
66
Bacchus dance1906
67
The Estaque
68
Road in the mountains
69
The river
70
Back
71
untitled (9936)
72
L'Estaque1906
73
Boats at Collioure1905
74
Landscape in the Ile-de-France1904
75
Harlequin and Pierrot1924 · Musée de l'Orangerie
76
The Church near Carrières-sur-Seine1909 · Statens Museum For Kunst
77
Portrait of a Man With a Newspaper1913 · Ermitaž
78
Portrait of Alice Derain1921
79
Bougival1904
80
Landscape by the Sea: the Côte d'Azur near Agay1905 · Narodna galerija Kanade
81
Lucien Gilbert1905 · Metropolitanski muzej umetnosti
82
Baker's hotel1904
83
Bal des soldats à Suresnes, Saint Louis Art Mus1903
84
Fishing Port, Collioure1905
85
Funeral1899
86
The Bridge, view on the river1905 · Thyssen-Bornemisza Museum
87
Still Life, Bread and Fruit
88
Three Trees, L’Estaque1906 · Izraelski muzej
89
The Red Sails1906
90
Cagnes1910 · Art Institute of Chicago
91
Landscape
92
The salt ponds of Martigues1908
93
Seated Nude, Back Turned
94
Portrait-of-the-Artist
95
Head of a Woman from the portfolio Metamorphoses
96
Woman Resting Her Head on Her Hand from the portfolio Metamorphoses 2
97
The Sunken Path, L'Estaque1906
98
untitled (4464)
99
untitled (4767)
100
The Old Bridge
The four subjects most frequently represented among these works, each with its best-known example.
The 8 museums that hold the most of the paintings on this page.
| Museum | City | Works by André Derain | Paintings from this list |
|---|---|---|---|
 Statens Museum For Kunst |
Kopenhagen | 17 | Head of a Young Woman, Harlequin, Sitting Female Model, Semi-Nude |
 Metropolitanski muzej umetnosti |
New York | 4 | Houses of Parliament at Night, London, Fishing Boats, Colioure, Lucien Gilbert |
 Musée d’Art Moderne de la Ville de Paris |
Pariz | 7 | The Lighthouse at Collioure, The Gypsy |
 MoMA - Muzej moderne umetnosti |
New York City | 4 | London Bridge, Fishing Boats, Collioure |
 Art Institute of Chicago |
Chicago | 3 | The Last Supper, Cagnes |
 National Gallery of Art |
Washington | 2 | Charing Cross from sw |
 Musee d'Art Moderne de Troyes |
Troyes | 2 | Hyde Park |
 Pushkin State Museum |
Moskva | 2 | Drying the Sails |
Select a decade to display its principal painting.
To stand before André Derain's Bathers is to step directly into the exhilarating heart of the early twentieth century art revolution. This painting, executed in 1907, is not merely a depiction of figures by water; it is a pure explosion of color and emotion rendered through the lens of Fauvism. The very air around the canvas seems charged with the energy of bold pigment. Derain, a key figure alongside Henri…
To stand before André Derain’s Portrait of Madame Paul Guillaume with a large hat is to step directly into the vibrant, charged atmosphere of an early twentieth-century artist's studio. This painting is far more than a mere likeness; it is a meditation on creativity itself. The subject, seated amidst the beautiful chaos of artistic tools—canvases leaning against unseen supports, palettes bearing the ghosts of color—commands our attention with a serene…
To stand before André Derain's "Black Scarf" is to step directly into the effervescent, color-drenched heart of early 20th-century Paris. Painted in 1935, this oil on canvas transcends a mere portrait; it is a vibrant manifesto rendered in pigment. The composition immediately arrests the viewer with its bold chromatic choices—the striking contrast between the woman's vivid red dress and the deep mystery of her black scarf. She stands poised, an…
André Derain’s Still Life with Fruit – A Fauvist Vision of Rural Tranquility The painting “Still Life with Fruit,” executed by André Derain in 1940, stands as a quintessential example of Fauvist art—a movement that irrevocably altered the course of European painting. Born in Chatou, France, in 1880, Derain initially pursued engineering before discovering his true vocation amidst the burgeoning artistic circles of Paris. His formative years were spent absorbing…
bathers (1907). The following entries are London Bridge (1906) and Charing Cross from sw (1906).
27 years: André Derain was born in 1880 and bathers is dated 1907.
bathers, London Bridge, Charing Cross from sw, Landscape at L'Estaque, Hyde Park, The Turning Road, L'Estaque - (129.5x195), Cypresses, Portrait of Madame Paul Guillaume with a large hat, Drying the Sails and Mountains at Collioure. The list above records the date and holding museum of each.
The catalogue records 354 works by André Derain, dated between 1899 and 1946.
Principally in Statens Museum For Kunst (Kopenhagen), Metropolitanski muzej umetnosti (New York) and Musée d’Art Moderne de la Ville de Paris (Pariz). The museum table above gives the full distribution.
In 1900s: 45 of the 100 works listed on this page are dated to that period, including bathers.
The earliest dated work listed here is Funeral (1899); the latest is Sorrowful Landscape (1946).
Landscape (17), Trees (12) and Boats (10), out of the 100 works listed on this page.
Oil On Canvas, in 46 of the 100 works listed on this page.
Fauvism, as documented by the works on this page.
Head of a Young Woman, Harlequin and Sitting Female Model, Semi-Nude are among the 10 works on this page in the collection of the Statens Museum For Kunst, Kopenhagen.
Yes. Each work listed on this page can be ordered from its own entry as a hand-painted oil reproduction or a fine art print, in a size of your choice.
Leta 1880 se je v Chatouju, voču v regiji Yvelines v Franciji, rodil André Derain. Njegovo zgodnje obdobje je oblikovalo mirno pokrajine Île-de-France, kjer se je v njem začela razvijati naravna radovednost do okolice. Do leta 1895 je že začel samostojno raziskovati umetnost, saj je želel vizualni svet razumeti skozi svoje oči, ne pa skozi formalno poučanje. To obdobje samostojnega raziskovanja mu je omogočilo razvoj osebnega načina opazovanja, preden bi mu stroga pravila akademije lahko naložila svojo voljo.
Potez slikarja ni bila edina njegova miselnost. Leta 1898 je poiskal bolj strukturirano izobraževanje in je na Académie Camillo kratek čas študiral za inženirja. Prav v teh akademskih dvoranah je njegovo življenje doživelo odločilno preobrat; obhajal je predavanja za slikanje pri Eugène Carrière in tam srečal Henri Matisse. To srečanje je spremenilo pot njegovega življenja, odmaknilo ga od inženirske natančnosti in ga usmerilo proti ekspresivnim možnostim platna. Njegove ambicije so bile močne, vendar je njegov napredek prekinila dolžnost državljanstva. Od septembra 1901 do leta 1904 je opravljal vojno službo v Commercy, obdobje razdalje, ki je začasno zamaknilo njegov razvijajoč se umetniški razvoj.
Poletje leta 1905 je prineslo nenadno, svetlobno spremembo v življenja, ki sta jih oblikirala André Derain in Henri Matisse. Skupaj sta potovala v ribiško vas Collioure, kraj, kjer je svetloba delovala, kot da zahteva povsem nov način opazovanja. V tem obmorskih okolju se je umetnik začel oddaljevati od tradicionalnih pravilzastih načinov upodabljanja. Njegovo delovje iz obdobja med letoma 1905 in 1906 je bilo zaznamovano z neukrotjeno barvnostjo, ki je šokirala tiste, navajene na bolj subtilne in tihe odtenke. Z uporabo preproščenih linij in pretirališčenega izrazitja barv je poskuval zajeti samo esenco pokrajine, kjer so intenzivni, neizmešani odtenki prevladali nad naravnostjo sveta.
Ta radikalen pristop k slikarstvu je v javnosti in mediu sprožil vroče odzive. Umetniki so vzbudili tako veliko presenečenje, da so jih kritiki poimenovali Les Fauves, ali divje zveri. To ime, ki je bilo prvotno namenjeno preklepstvu njihove domnevne pomanjkljivosti v disciplini, je skupina kasneje ponosno sprejela. Derainova platna v teh letih niso bila poskusa fotografičnega kopiranja narave, temveč so barvo uporabljala kot neposredno izrazilo čustev. Njegovi potezi čopiča so bili drzni, palete pa osupljive, kar je predstavljalo popoln odklon od vsega, kar je pretekle umetnost poznala.
V marcu leta 1906 je umetniški trgovec Ambroise Vollard v umetniku prepoznal novo smer razvoja in ga poslal v London. To ni bila le navadna izlet, temveč načrtno naročilo, da zajame bistvo mesta, ki je že dolgo veljalo za motiv štetnih slikarjev. André Derain je prisel v angleško prestolnico in začel urbanističko pokrajino videti skozi prizmo intenzivnih barv, s čimer se je odmaknil miru francoske podeželja. Svojo misijo je želel prevesti v nekaj, kar se čuti, namesto da bi bilo le vizualno opazovano; želel je ujeti energijo metropole v njeni najčistši obliki.
V tem obdobju je umetnik ustvaril serijo tridesetih platn, v katerih je svojo pozornost usmeril na Tamavo in masivno arhitekturo mesta. Ni si želel ponazarjati sivih meglic, ki so jih pogosto povezujemo z reko, temveč je uporabil drzne odtenke za prikaz gibanja vode in siluet mostov. Njegova vizija mesta je predstavljala radikalno odločitev od atmosfere in razsvetlavanja, ki sta bila značilna za predhodnike. Namesto tega se je osredotočil na strukturno težo znamenitosti in nenehno spreminjajočo se svetlobo urbanega okolja.
Ta dela so ostala med njegovimi najbolj priljubljenimi stvaritvami, saj so ponudila svež pogled na že uveljavljeno okolje. S fokusom na Tamavo in Tower Bridge je zajel občutek sodobnosti in nemirnega gibanja. Debela plast barv in nekonvencionalna paleta barv sta mu omogočali, da je mesto prikazal kot živo, dihalno entiteto, sestavljeno iz svetlobe in senč, ki se nenehno preplieta.
Ko so leta odhajala, so se divji impulsi njegove mladosti začeli umirjati. Okoli leta 1907 je njegova roka in oko presegla pretekle naloge, njegovo delo pa je postalo bolj asketično. Neobrestavljive barve, ki so nekoč definiral pri njegovega platna, so se podredile bolj discipliniranemu pristopu. Ta premik ni bil nenaden prelom, temveč postopno gibanje proti strukturi in obliki. Iščil je drugačen kind resnice, tisto, ki jo je bilo najti v tihi moči kompozicije, namesto v šoku barvnih kontrastov.
V obdobju med letoma 1911 in 1914 je André Derain vstopil v fazo, ki so jo mnogi imenovali njegovo gotičsko obdobje. V tem času je postal bolj izrazit njegov interes za stare mistre in klasične oblike. Odmaknil se je od glasnih, neizmešanih pigmentov svoje zgodnje faze in poiskal bolj nadzorčan ter intelektualno zahtevnejši način gledanja na svet. To je bil čas iskanja, ko se je zavirnil nazaj k temeljom umetnosti, da bi našel novo pot naprej.
Velika vojna je ponovno spremenila pejsaž njegovega življenja in njegove umetnosti. Po končavi konflikta se je pojavil kot vodilna figura gibanja, znanega kot Vrnitev k redu. Ta novi klasičizem je v dobi globokih sprememb iskal stabilnost in jasnost. Postal je osrednja figura v tem preporodu, saj je pomagoval usmeriti umetnost proti bolj strukturirani in tradicionalni estetiki. Njegovo del je odražalo to težnjo po redu, vključujoč občutek trajnosti, ki ga ni bilo opredeljiti v njegovih bolj eksperimentalnih letih.
Ko so leta odhajala, so se umetnikovi zanimanja širila zmej ali platna v svet gledališča. Leta 1919 je svoj ustvarjalni pogled usmeril na glavno blagajno, ko je zasnoval balet La Boutique Fantasque za Ballets Russes. Ta vstop v svet scenografije in kostarstva je razkril čevščen smisel ritma in spektakla, ki je popolnoma dopolnil njegovo razvijajočo se estetiko. Njegova sposobnost, da je s skozi obliko in barvo pritegnil pozornost, je bila še naprej priznana med njegovimi kolegi, kar mu je leta 1928 prineslo prestižno priznanje Carnegie Prize.
Naloga poznejših desetletij njegovega življenja je bila zaznamovana z neprekinjeno težnjo po novem klasicizmu, ki je predstavljal odklon od divjih impulzov njegove mladosti. Kljub političnim preobratom v evropskem okolju je ostal aktiven v umetnostnem svetu. Končno je umrl 8. septembra 1954 in pustil za sobą bogat dediščvo del, ki so preoražala številne in različne načine izražanja.
Valovi fauvističnega gibanja, ki ga je André Derain pomagal utestaviti skupaj z Henrijem Matissem, so se širili daleč predelà prvotnega šoka zaradi njihove izbire barv. S tem ko je razvzel tradicionalne vezi med barvo in fizičnim svetom, je pomagal očistiti pot za strukturne inovacije kubizma in čustveno intenzivnost, ki jo najdemo v modernem ekspresionizmu. Njegovo nenehno iskanje novega vizualnega jezika je pomenilo, da so lekcije, pridobljene v sončih obletenih pokrajinah Collioureja, končno potovale na sever in vplivala na razvoj nemškega ekspresionizma. On ni le slikal; pomagal je ponoviti definicijo samega namena črtečega poteza črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega črtečega చரப்பல்லாத ஒரு மேலதிக விவரங்களை நீங்கள் தெரிந்துகொள்ள விரும்பினால், தயவுசெய்து எங்களை தொடர்பு கொள்ளவும்.
