Vare C

Tišina ameriške scene

Edward Hopper se je rodil v Upper Nyack, v Združenih državah Amerike. Njegova zgodnja leta so bila prebožana z opazovanjem sveta z neomagnočnim pogledom, kar je bila navada, ki se je začela že s otroškimi skici, ki so bile skrbno datirane in podpisane. Čeprav so mu starši predlagali praktično pot v komercialni ilustraciji, je njegova pozornost ostala usmerjena na likovno umetnost. Študiral je na School of Art v New Yorku pod mentorjem William Merritt Chase in Robert Henri. Ta obdobje mu je podalo tehnično znanje, potrebno za prikazovanje sveta brez okrasitev in v njegovi resničnosti. Ni težil po prehodnihčihčih črtah impresionistov, ki jih je srečal v Parizu. Namesto tega je razvil način opazovanja, ki je predlagal mir trenutka pred gibanjem množice.

Njegovo del se pogosto osredotoča na vsakdanjost. Poglel je na hiše, gostilnice, pisarne in hotelske sobe. Odstril je nepotrebne podrobnosti, da bi odkril globoko čustveno resnico scene. V delu House by the Railroad (1925) preprosta kompozicija razkriva občutek skrivnostnosti in izolacije. Svetlobo in senco ni uporabljal le za opis prostora, temveč za ustvarjanje vzdušja. Natančen prikaz sence na steni ali način, kako svetloba obišče okno, sta postala njegov način komuniciranja psihološkega stanja njegovih subjektov.

Svetloba in urbani notranji prostor

Način, na katerik se svetloba vstopi v prostor, je v njegovih slikah osrednji lik. V delu Nighthawks (1942) ostra fluorescentna svetloba nočne gostilnice razreže temnost zapuščene urbane ulice. Figure znotraj so fizično blizu, vendar se zdajo izgubljene v lastnih mislih, odtujene drug od drugega. Ta občutek anonimnosti v preobhodnem mestu je postal ponavljajoča se tema. Uporabil je napetost biti sam v javnem prostoru, občutek, ki odmeva v delih, kot sta Automat in Office in a Small City. Zanimala ga je interakcija umetne svetlobe z naravno temnotijo noči.

Njegova žena, Josephine Nivison Hopper, je bila nprava prisotnost. Bila je so umetnica in pogosto mu je služila kot model. Njena prisotnost je čutna v karakterizaciji mnogih njegovih ženskih postaci. Skupaj sta živela skromno, poletja pa so pogosto preživeli v Novem Engleskem, kar je vplivalo na pokrajine, ki jih je slikal. Njegovi prikazi ameriške pokrajine, tako ruralne kot urbane, pogosto poudarjajo določeno krhkost ali praznino. Ne glede na to, ali gre za obcestno bencinsko postajalo v delu Gas (1940) ali tiho sobo v hotelu, je tema vedno stičišče fizičnega prostora in zasebne, notranje izkušnje.

Dediščevo opazovanja

Hopperjev vpliv sega v vizualni jezik filma in literature. Njegova sposobnost ustvarjanja psihološke napetosti skozi kompozicijo je bila opazljena pri številnih tistih, ki pregledujejo način, kako se zgodbe pripovedujejo skozi slike. Njegove slike ostajajo v pomembnih muzejih po vsem svetu, v zbirkah, kot sta Whitney Museum of American Art in Museum of Fine Arts v Bostonu. Ni ciljal na velike zgodovinske narative. Svojo tematiko je našel v tihih kotičkih vsakdanjega življenja, kjer je preoblikoval preprosto okno ali preobitega tujca v študijo človeške kondicije. Njegovo del ostaja študija tišine, ki obstaja med ljudmi.