Herman Kruyder

Življenje in izori Herman Kruyder

Zgodba o umetniku, ki ga poznamo kot Herman Kruyder, se začne v Nizozemski, kjer se je svet rodil leta 1881. Medtem ko nekateri zapisi njegovo rodilno mesto povezujejo z Baarnom, drugi nakazujejo, da je prišel na svet v Lage Vuursche. To zgodnje obdobje njegovega življenja je postavilo temelj za življenje, posvečeno čopčiču in skicirnici. Skozi leta se je premikalo z mirnim namenom, ki ga je končno vodil skozi vesele in hrupne ulice Amsterdama, kjer je leta 1935 tudi končal svojo pot.

Njegovo ustvarjalno življenje je bilo stalna prisotnost od približno leta 1900 do njegove smrti. V teh desetletjih je raziskoval zmienjave v nizozemski življenjski slogi in skozi svojo umetnost pustil dragocen zapis svojih opazovanj. Bil je človek svojega časa, globoko zakorenjen v geografiji svoje domovine, od tišine regije Gooi do mestne energije prestolnice. Njegova obstojnost je bila opredeljena z nenehnim vpletenostjo v svet, ki ga je zanj zdičal, kar je bila pot, ki se je nadaljevala vse do njegovih zadnjih dni v Amsterdamu.

Z umetniško dejavnostjo in profesionalnimi pripadnostmi

V zgodnjih letih svojega ustvarjalnega življenja je Herman Kruyder iskal družbo kolegov ustvarjalcev, da bi izpilil svojo vizijo. Okoli leta 1905 se je znašel v Haarlemu, kjer je sodeloval z Henrijem Bootom. Ta obdobje sodelovanja je pomembno oblikovalo njegov zgodnji razvoj kot slikarja in risarja. Njegova prisotnost v umetniških krogih tistega časa je bila zaznamovana z aktivnim sodelovanjem v različnih društvih, ki so spodbudila skupni razvoj in izpolnili skupni namen.

Njegova predanost umetnosti se je odražala tudi v formalnih pripadnostih. Postal je član Kunstkring Haarlem, kar je bil korak, ki ga je globinsko integriral v profesionalno pokrajino Nizozemske. Pripadnost imel je tudi v društvu Kunst zij ons doel, s čimer je še dodatno utrdil svoj položaj v strukturiranem svetu nizozemske umetnosti. Te povezave so mu zagotavljale okvir za nenehno prizadevanje, medtem ko se je trudil skozi kompleksnosti profesionalne kariere.

Ko so leta odhajala, se je spreminjala tudi njegova geografska lokacija in s tem tudi njegove profesionalne vezi. Leta 1930 se je vrnilo v regijo Gooi. Ta povratek v to območje ga je vključil v krog Gooise Kunstkring, kjer je ostal vse do svoje smrti v Amsterdamu. Njegovo življenje so definirali ti premiki med mesti in različne skupine, ki so z receptivnostjo sprejevale njegovo roko in njegov pogled.

Znomenja umetniška dela in slog

V tišini svojega studia je Herman Kruyder sklanjal v srce sveta skozi prizmo ekspresionizma. Njegova roka se je premikala z globoko intenzivnostjo, kjer je prednost dajala surovim čustvom motivov pred zgolj zunanjo imitacijo. Velik del svoje inspiracije je iskal v najprej preprostih razporeditvah in je svojo ustvarjalno energijo posvečal stille life. Te kompozicije so mu omogočale raziskovanje težave in teksture predmetov, v katerih je v vsakdanjem, banalnem trenutku ugledil globoko občutje prisotnosti.

Njegov tehnični pristop se je močno razlikoval, odvisno od duha, ki ga je delo prežaralo. V nekem trenutku se je zdelo, da je izbral nežno dotik pastelja in akvarela na papirju, da bi ujetil Beg iz Antverpije, delo iz leta 1914. Ta medij mu je omogočil določeno lahkotnost in tekočost, ki se je odzivala v nasprotju z njegovimi bolj opulentnimi prizori. Ko je želel svojo vizijo utrditi v nečasenosti olja na platnu, je ustvaril dela, kot je Krave na travniku, kjer je debela plast barv oživila celotno pastoralno sceno.

• Beg iz Antverpije, 1914
• Krave na travniku

Razstave in muzejske zbirke

Dediščina, ki jo je zapustil Herman Kruyder, je bila v letih po njegovi smrti še naprej prisotna in cenjena. Leta 1936 je Stedelijk Museum v Amsterdamu pripravil razstavo v njegovo čast, ki je slavila njegovo življenje in neprecenljiv prispevek k umetnosti. Ta dogodek je njegove dela predstavil širši javnosti in zagotovil, da je njegova prisotnost v nizozemski umetnosti ostala globoko čutna tudi po njegovi smrti.

Ko je čas tečeč, so njegove slike in risbe našle svoj pot v pomembne institucionalne zbirke in javne razstave. Mestni muzej Van Abbe v Eindhovenu je od 13. decembra 1952 do 25. januarja 1953 gostil njegove dela. To je sledilo obdobje priznanja v Hainu, kjer je Mestni muzej v Hainu predstavljal njegove sklade od 6. februarja do 15. marca 1953. Kmaloli zatem se je Stedelijk Museum v Amsterdamu ponovno odzval s prikazovami njegovih del na razstavi, ki je trajala od 21. marca do 3. maja 1953.