Marija Gażycz

Mladost, družina in izobraževanje

Marija Gażycz se je rodila 20. marca 1860 v Višeri, v okviru Kurške gubernije v Ruski imperiji. Njo je oblikovala izrazita in različna ozadja njenih staršev. Njen oče, Tadeusz Nowina-Chrzanowski, je bil poljski plemič in inženir, ki je sodeloval pri gradnji mostov in železnic na Kurškem. Njena mama, Elzbieta, pa je pripadala aristokratičnemu plemiški hiši Nobel. Sleding želji svoje matere je bila Marija Gażycz vzpajana v strogih tradicijah pravoslavne vere.

Družina je zima preživela v Varšavi, kjer je Marija Gażycz skupaj s tremi brati in sestrami domov izobračunavala. To zgodnje obdobje učenja je postavilo temelje za njen razvijajoč se interes za risanje. Do leta 1874 je v Varšavi začela z formalnim usposobljanjem pod vodstvom Wojciecha Gersona, v njegovih razredih pa je ostala študenta vse do leta 1878.

Z umetniško izobrazbo in zakajem

Leta 1878 je bila njena dela prvič predstavljena na razstavi v Zachęti, kar je predstavljalo ključen trenutek v njeni umetniški poti. V istem letu se je poročila za Konstantina Gażyča, lastnika zemlje v regiji Grodno. Njuno skupno življenje je obeležilo roj sina, ki je žal umrl v dobe otroštva.

Njena umetniška izobrazba se je nadaljevala skozi München in jo je končno vodila v Pariz. Med letoma 1891 in 1895 je obiskovala prestižno Académie Julian. V teh studijih je študirala pod vodstvom umetnikov, kot so William-Adolphe Bouguereau, Tony Robert-Fleury in Jules Lefebvre. Med temi parizanskimi leti je srečala tudi Olgo Boznańsko.

Religiozno življenje in pozne leta

Po smrti moža se je Marija Gażycz odločila za popolnoma novo pot, ki jo je vodila v svet duhovnosti. Prešla je v katolištvo in se leta 1906 pridružila samostanom redovnic Svete družine iz Nazareta v Rimu. Njena predanost redovniški družini se je sčasoma poglobljala skozi verske obljube; prve je sprejela leta 1908, zaenečasne obljube pa leta 1912. Od tistega trenutka naprej so njene slike nosile nov podpis: Sestra Paula iz Nazareta.

Njeno služba se je odvijala med različnimi samostani. Do leta 1919 je ostala v samostanu redovnic v Grodnoju, po tem pa je služila v Lublinu. Med letoma 1923 in 1928 je živela v Albanoju, kjer je opravljala vlogo mentorice novinčnih. Tam je ostala tudi kot predstojnica samostana vse do leta 1932. Ko se je njeno zdravje začelo slabšati, se je vrnila v Grodno, kjer je umrla 13. septembra 1935.

Izpostavljena umetniška dela

Njen čopič zajema specifične trenutke prisotnosti in tišine. Leta 1885 je ustvarila Portret ženske, delo, ki odraža njen zgodnji tehnični razvoj. Do leta 1896 se je njena pozornost obrnila navznoter z delom Samoportret z paleto. V tem portretu sedi v dekorativnem naslonjačih, oblečena v črno obleko z gostim izveznim vzorcem. Ozadje obdaja z dominančnimi rumenimi in zelenimi toni, ki kontrastirajo z temnostjo njenega oblinja, medtem ko njen intenziven pogled kompoziciji dodaja psihološko težo.

Naslednje leto, leta 1897, je prineslo delo Dama v balni obleki. Ta slika raziskuje videz ženske iz visoke družbe, čeprav se nad sceno zavije občutek melanholije. Subjekt gleda proti robu svoje sijoče bele obleke, ki jo drži v roki. Za njo se ozadje spreminja skozi oblike brez jasnih kontur, ki se premikajo od svetlobe na levi strani do temnine na desni.

Velik del njenega umetniškega izročila ostaja povezan z njenim verskim življenjem in skupnostjo, ki ji je služila. Več kot 20 deli je shranjenih v imovini redovnic Svete družine iz Nazareta. Te slike ostajajo del tihih prostorov, ki jih vzdržuje ta red.